Navodila

Kako opazovati?

Opazovanje traja približno 30 minut. Če je možno, opazujte cvetove 100 rastlin. Vzemite si čas, nadihajte se svežega zraka in prispevajte k napredku znanosti.

Odpravite se v naravo

S seboj vzemite pametni telefon oz. tablico z dostopom do interneta ali natisnite obrazec za opazovanje na papir.

Poiščite pomladanske jegliče

Pomladanski jeglič je pogost na travnikih, obalnih območjih, na gozdnih robovih in ob cestah.

Opazujte in izpolnite spletni obrazec

Izpolnite spletni obrazec za opazovanje.

Uživajte!

Posnemite fotografije sebe in pomladanskih jegličev. Delite doživetje v družbenih medijih.

Opazovanje s papirnim obrazcem

Če boste opazovanje beležili v tiskani obliki, potrebujete natisnjeno različico obrazca za opazovanje, pisalo in fotoaparat. Rezultate naknadno pošljite prek spletnega obrazca na www.cowslip.science.

Ne pozabite!

  • Označite mesto, na katerem ste bili (to lahko na primer storite tako, da kliknete povezavo „Samodejno določi lokacijo“). Znanstveniki lahko te podatke uporabijo za nadaljnjo analizo.

  • Na pozabite fotografirati pomladanskih jegličev.

  • Cvetlic ne trgajte – samo poglejte v cvet

  • Da med opazovanjem varujete zdravje in zagotovite varnost, upoštevajte lokalna navodila v zvezi s širjenjem koronavirusa, ki povzroča COVID-19

Videoposnetek

Kako prepoznamo pomladanski jeglič?

Pomladanski jeglič (Primula veris) je spomladanska cvetlica. Gre za trajnico, kar pomeni, da ista rastlina raste in cveti na istem mestu več let. Vrsti, ki ju lahko včasih zamenjamo s pomladanskim jegličem, sta visoki jeglič (Primula elatior) in trobentica oz. navadni jeglič (Primula vulgaris). Različne vrste jegličev med sabo zlahka tvorijo hibride. Pri opazovanju se zato prepričajte, da ste res našli pomladanski jeglič.

Kakšen je videz pomladanskega jegliča?

Pomladanski jeglič je zelnata rastlina, visoka med 10 in 30 cm. Ima zelene podolgovate liste, dolge do 20 cm. Posamezna rastlina ima lahko več stebel. Cvetovi so živo rumeni, z oranžnimi pikami, zvončaste oblike in obrnjeni navzdol, združeni v socvetja od 5 do 16 cvetov skupaj in običajno obrnjeni na eno stran.

Kako ločimo med pomladanskim jegličem in podobnimi vrstami?

V primerjavi z visokim jegličem so cvetovi pomladanskega jegliča manjši in intenzivno rumene barve, v notranjosti cveta so vidne majhne oranžne pike. Cvetovi visokega jegliča so običajno večji in bledo rumeni. Cvetovi pomladanskega jegliča so zvončaste oblike, medtem ko so cvetovi visokega jegliča bolj odprti. Trobentica ima kratek pecelj, cvetovi pa so zelo bledo rumeni ali celo beli. Ljudje na domačih vrtovih pogosto gojijo tudi druge vrste jegličev, ki se zlahka širijo z vrta v naravo. Njihovi cvetovi so lahko različnih barv, npr. vijolične, rdeče, oranžne in rožnate barve. Pomladanski jeglič ima v naravi le svetlo rumene cvetove.

Pomladanski jeglič je eden prvih znanilcev pomladi. Njegovo cvetenje je odvisno od lokacije in vremena, vendar začne običajno cveteti na začetku maja in cveti nekaj tednov. V hladnejših okoljih se lahko cvetenje začne tudi pozneje in traja do sredine junija. V toplejših predelih pa lahko s cvetenjem začne že aprila.

Kje raste pomladanski jeglič?

Pomladanski jeglič je v Evropi precej pogost in ima na Evropskem Rdečem seznamu ogroženih vrst status „najmanj ogrožena vrsta“. Kljub temu mu zaradi izgube habitatov ne gre več tako dobro. Pomladanski jegliči imajo raje suha ali zmerno vlažna apnenčasta tla, ki so pogostejša na obalnih območjih. Vendar to še ne pomeni, da se pomladanski jeglič ne pojavlja tudi na bolj kislih tleh. Pomladanski jeglič lahko raste na tradicionalno upravljanih travnikih, v parkih, na gozdnih robovih in ob cestah. Običajno ima raje bolj sončna mesta.

Kaj naredimo, če cvetov ne moremo uvrstiti v nobeno od dveh oblik?

V redkih primerih se zgodi, da v naravi najdemo rastline, ki jih ne moremo uvrstiti ne v obliko S, niti v obliko L. Take cvetove imenujemo vmesni cvetovi. Pri njih se prašniki in brazda pestiča nahajajo v isti ravnini – rastlinam rečemo homostili. Homostilne rastline se razvijejo zaradi mutacije in vsi cvetovi, ki jih najdemo na taki rastlini, so enaki. Če naletite na take cvetove, jih pri štetju L in S oblik ne upoštevajte, a nas o najdbi obvestite! To lahko naredite tako, da v obrazcu za štetje zapišete komentar o najdbi in posnamete fotografijo homostilnega cveta. Še bolje pa je, če nas o najdbi obvestite preko elektronske pošte na info@nurmenukk.ee: v sporočilo dodajte fotografijo in čim bolj natančno lokacijo, kjer ste tako rastlino našli. Če vemo za natančno lokacijo, lahko kasneje naberemo vzorec lista za genetsko raziskavo – morda pa bomo za pomoč prosili kar vas! S sporočanjem takih posebnosti nam boste pomagali pri razumevanju heterostilije na popolnoma novem, doslej še neznanem nivoju!