Že Charlesa Darwina, avtorja teorije evolucije, so pomladanski jegliči zelo zanimali. S preučevanjem pomladanskega jegliča kot značilne travniške rastline upamo, da bomo ne samo pridobili znanje o tej vrsti, temveč tudi izboljšali razumevanje stanja drugih podobnih vrst. Gotovo ste že slišali za pogosto preučevane vzorčne organizme, kot so laboratorijske podgane, vinske mušice in pekovski kvas. Za naše študije je modelna vrsta pomladanski jeglič.

Podatki, ki jih skupaj zbiramo o pomladanskem jegliču, nam pomagajo pri razumevanju, kakšne so ugodne razmere za pomladanski jeglič in druge travniške rastline. S temi podatki lahko ocenimo vpliv krajinskih sprememb na nekatere pomembne vidike biotske raznovrstnosti. Pomladanski jeglič lahko zlasti pokaže, ali so biotopi, v katerih jeglič uspeva, v dobrem stanju ali pa se njihovo stanje slabša.

Pomladanski jeglič je heterostilen, kar pomeni, da v naravi najdemo cvetove dveh različnih oblik. Ti različni obliki imenujmo na kratko oblika S in oblika L. Če pogledamo cvetove oblike S od zgoraj, v središču opazimo pet prašnic, medtem ko je pri obliki L navzven vidna samo ena okrogla struktura – to je zgornji del pestiča, imenovan brazda (glejte fotografijo). Oblika S je krajše poimenovanje za cvetove s kratkimi pestiči (S izhaja iz angleške besede „short“), ki so skriti med venčnimi listi, medtem ko so moški razmnoževalni organi - prašniki - daljši in vidni od zgoraj. Oblika L pomeni različico z dolgim (angleško „long“ in od tod „L“) pestičem, tako vidnim tudi navzven, in krajšimi prašniki, skritimi med venčnimi listi.

    oblika L                oblika S






Da pride do uspešnega razmnoževanja in potomcev, morajo pomladanski jegliči oblike L svoj cvetni prah razširiti na primerke, ki so oblike S. In obratno – cvetni prah primerkov oblike S mora doseči primerke oblike L. Na ta način se rastlina ne more oprašiti sama. Navzkrižno opraševanje med različnimi vrstami cvetov dodatno spodbuja izmenjavo genskega materiala in tako povečuje gensko raznovrstnost. Visoka genska raznovrstnost je zelo pomemben dejavnik pri ohranjanju sposobnosti preživetja in dolgoročne odpornosti rastlin. Več o genski raznovrstnosti lahko preberete tukaj. Vidimo, da tudi rastline skrbno izbirajo, s kom bodo imele potomce!

Prenos cvetnega prahu med tema dvema vrstama cvetov lahko poteka le zahvaljujoč žuželkam, ki oprašujejo in delujejo kot posredniki v tem zapletenem „poročnem dogovoru“. Da bi rastline dobro uspevale, moramo poskrbeti tudi za dobrobit opraševalcev – divjih in domačih čebel, čmrljev, metuljev in drugih drobnih neprecenljivih pomočnikov rastlin.

V populacijah pomladanskega jegliča se primerki oblike S in L običajno pojavljajo v enakem razmerju, torej približno 50 : 50. Neravnovesje zmanjšuje možnost pomladanskih jegličev, da najdejo primernega partnerja, kar ovira opraševanje in izmenjavo genskega materiala. To pa zmanjša dolgoročno sposobnost preživetja rastlin.

Najljubši habitati pomladanskega jegliča, tradicionalno upravljani travniki, so v sodobni krajini vse redkeje prisotni. Izginjanje travišč povzroča upadanje populacij rastlin, ki so odvisne od tega habitata. Močan upad populacij pomladanskega jegliča lahko povzroči neravnovesja v pojavljanju oblik L in S celo do te mere, da ena od oblik popolnoma izgine iz habitata. Zanimajo nas ravno takšne morebitne spremembe ravnovesja med oblikama L in S kot posledica sprememb v krajini – želimo jih preučiti z vašo pomočjo.

Kako prepoznamo pomladanski jeglič?

Pomladanski jeglič (Primula veris) je spomladanska cvetlica. Gre za trajnico, kar pomeni, da ista rastlina raste in cveti na istem mestu več let. Vrsti, ki ju lahko včasih zamenjamo s pomladanskim jegličem, sta visoki jeglič (Primula elatior) in trobentica oz. navadni jeglič (Primula vulgaris). Različne vrste jegličev med sabo zlahka tvorijo hibride. Pri opazovanju se zato prepričajte, da ste res našli pomladanski jeglič.

Kakšen je videz pomladanskega jegliča?

Pomladanski jeglič je zelnata rastlina, visoka med 10 in 30 cm. Ima zelene podolgovate liste, dolge do 20 cm. Posamezna rastlina ima lahko več stebel. Cvetovi so živo rumeni, z oranžnimi pikami, zvončaste oblike in obrnjeni navzdol, združeni v socvetja od 5 do 16 cvetov skupaj in običajno obrnjeni na eno stran.

Kako ločimo med pomladanskim jegličem in podobnimi vrstami?

V primerjavi z visokim jegličem so cvetovi pomladanskega jegliča manjši in intenzivno rumene barve, v notranjosti cveta so vidne majhne oranžne pike. Cvetovi visokega jegliča so običajno večji in bledo rumeni. Cvetovi pomladanskega jegliča so zvončaste oblike, medtem ko so cvetovi visokega jegliča bolj odprti. Trobentica ima kratek pecelj, cvetovi pa so zelo bledo rumeni ali celo beli. Ljudje na domačih vrtovih pogosto gojijo tudi druge vrste jegličev, ki se zlahka širijo z vrta v naravo. Njihovi cvetovi so lahko različnih barv, npr. vijolične, rdeče, oranžne in rožnate barve. Pomladanski jeglič ima v naravi le svetlo rumene cvetove.

Iskokega  jegliča                                              Pomladanskega jegliča

Pomladanski jeglič je eden prvih znanilcev pomladi. Njegovo cvetenje je odvisno od lokacije in vremena, vendar začne običajno cveteti na začetku maja in cveti nekaj tednov. V hladnejših okoljih se lahko cvetenje začne tudi pozneje in traja do sredine junija. V toplejših predelih pa lahko s cvetenjem začne že aprila.

Kje raste pomladanski jeglič?

Pomladanski jeglič je v Evropi precej pogost in ima na Evropskem Rdečem seznamu ogroženih vrst status „najmanj ogrožena vrsta“. Kljub temu mu zaradi izgube habitatov ne gre več tako dobro. Pomladanski jegliči imajo raje suha ali zmerno vlažna apnenčasta tla, ki so pogostejša na obalnih območjih. Vendar to še ne pomeni, da se pomladanski jeglič ne pojavlja tudi na bolj kislih tleh. Pomladanski jeglič lahko raste na tradicionalno upravljanih travnikih, v parkih, na gozdnih robovih in ob cestah. Običajno ima raje bolj sončna mesta.